Zakaj šole ne bom zapustil, kljub temu da je ne maram

Na začetku leta sem v enem od blogov zapisal, da želim šolo opustiti, danes pa celo želim ostati v šoli in narediti vsaj en doktorat. Kaj se je spremenilo? 

Naj začnem na začetku. Šole že od nekdaj nisem maral. Spomnim se, da sem  v osmem ali devetem razredu staršema celo postavil vprašanje, če bi pod pogojem, da mi do konca 9. razreda uspe narediti neko bizarno količino denarja, lahko opustil nadaljnje šolanje na srednji šoli.  

Seveda denarja nisem zaslužil in tako sem šel naprej v srednjo šolo. 

V šolo nisem rad hodil iz več razlogov, za mene pa je imel največjo težo ta, da bi v življenju rad bil izjemno bogat, zato mislim, da mi šola pri tem ne more pomagati. V šoli se ne učimo o tem, kako zaslužiti in upravljati ogromno denarja, če pa se o podjetništvu že učimo, mimogrede sem na srednji ekonomski šoli, pa o tem večino govorimo v   kontekstu, kako postati tajnik, delati na zavarovalnici ali pa na banki. Moje mnenje je šola obstaja za to, da ustvarja delavce, ti pa delajo za plačo. 

V tistem blogu sem na koncu postavil vprašanje, kje je večja razlika v potrebnem znanju, med tistim, ki zasluži 1.000€ in tistim, ki zasluži 4.000€ evrov na mesec ali med tem, ki zasluži 4.000€ evrov na mesec in tistim, ki ustvarja milijarde? 

Kaj se je spremenilo? 

Ali me to, da hodim v šolo omejuje  pri doseganju ostalih ciljev?  

Mogoče malo, ampak če je nekaj resnično moj cilj, bom to dosegel kljub manjšim preprekam. 

V resnici ne najdem niti enega dobrega argumenta proti temu da bi študiral. Ko se občasno s sošolci ali sovrstniki pogovarjam o tem ali bodo šli študirati ali ne, tisti neodločeni, ponavadi nimajo konkretnega odgovora ali pa rečejo, da jih ne zanima. 

Moj odgovor na to pa bi bil naslednji. 

Imamo možnost, da brezplačno hodimo v šolo in tudi študiramo (da ne bo pomote, to kasneje plačamo skozi davke, ampak ko začnemo s študijem, zato ne potrebujemo kredita), imamo priložnost, ki je mogoče kje drugje nimajo, zakaj tega ne bi izkoristili. Pa tudi, če nas ne zanima najbolj.  

Zato sem si tudi zadal, da bom poskusil narediti vsaj en doktorat, če mi bo koristil še ne vem, bom pa vsaj izkoristil vsako možnost, ki jo imam. 

Vsekakor kot prednost vidim tudi to, da lahko spoznam ljudi, s kateri lahko sodelujem skozi celo življenje.